Tekmovanja v preskakovanju ovir so se iz zelo priljubljenega športa – lova na lisice – razvila v Angliji in na Irskem. Prva tekmovanja so bila v Franciji že leta 1865, nekaj let kasneje pa so jih organizirali že tudi v Avstro Ogrski. Ker je bil ta šport dokaj nevaren, so tekmovali predvsem vojaki in oficirji.
Preskakovanje ovir, dresurno jahanje ter vsestranska preizkušnja konja (military) so leta 1912 v Stockholmu prvič postale oficirske discipline. Tekmovalo je 70 konj in jezdecev. Konjeniški šport se je hitro razvijal. Vse več privržencev in tekmovalcev je dobival tudi med civilnimi osebami, to pa je vplivalo na spremenjeno filozofijo športa. Konj ni bil več objekt, temveč je postal prijatelj in partner v športu.
Preskakovanje ovir se je v zadnjih desetletjih iz »gladiatorske predstave«, v kateri sta bila pomembna le moč konja in pogum jezdeca, razvilo v tehnično disciplino. Na prvem mestu je varnost konja in jezdeca, zato nam ta disciplina ponuja predvsem veliko estetskih užitkov ob opazovanju njune harmonije. Zapreke so enako visoke kot prej, le da so veliko varnejše, sama postavitev proge pa je tehnično mnogo bolj zahtevna. Od jezdeca zahteva veliko občutka in znanja, od konja pa izšolanosti, ki jo lahko dosežemo le s potrpežljivim in dolgotrajnim delom.
