O DRUŠTVU

Društvo združuje na prostovoljni bazi rejce in ljubitelje islandskih konj v prizadevanju za popularizacijo konj te pasme v športne in rekreativne namene, v skladu s predpisi Mednarodne zveze društev rejcev islandskih konj – F.E.I.F.

Društvo si prizadeva z usmerjeno vzgojo še poudariti posebne sposobnosti teh konj. Skrbi za ohranjanje popolnoma čiste pasme teh konj in vodi evidenco islandskih konj v Sloveniji.

Društvo rejcem neprestano nudi vsestransko pomoč in svetovanje pri rejskem delu, pri izobraževanju članov in pri nakupu in prodaji konj svojih članov. Verificira testiranje plemenskih in jahalnih konj v skladu z mednarodno sprejetimi predpisi. Društvo nudi pomoč pri vzgoji jahačev in sodnikov ter verificira jahalne turnirje in predstave.

Najvišji organ društva je občni zbor, ki ga tvori vseh 70 članov društva. Pristojnost občnega zbora je, da organizira organe društva. OZ se sklicuje vsako leto v zadnjem tromesečju oz. najpozneje v prvih dveh mesecih naslednjega leta. OZ izbere preostale organe društva.

Delo društva je javno in poteka v skladu z zakonom o društvih in statutom društva.

O ISLANDSKIH KONJIH

Islandski konj je zdrav, trpežen in zanesljiv konj z lažjim in skladno zgrajenim atletskim, močnim in prožnim, telesom ter izjemnim značajem. Čeprav ga uspešno uporabljajo tudi v druge namene: pastirski, tovorni in vlečni konj, govorimo v prvi vrsti o športno rekreativnem jahalnem konju.

Njihova matična domovina je prelepa Islandija. O islandskem konju je pomembno vedeti, da ga 1000 let selektivno vzrejajo v visoko temperamentnega potovalnega konja s prirojeno željo po teku in konja, ki je vedno pripravljen dati vse od sebe. S takšnim samozavestnežem je včasih težko ravnati, zato islandec po naravi nikakor ni konj za otroke in neizkušene jahače, kakor nepoznavalci pogosto narobe mislijo! Islandskega konja sicer temu lahko priučimo, nikakor pa ni tak po naravi!

Čeprav so islandski konji relativno majhni (130 do 145 cm – merjeno s palico na najvišji točki vihra in tehtajo med 300 in 400 kg), je popolnoma zmotno misliti, da so primerni le za ježo otrok. Sploh ne! Ena izmed najpomembnejših telesnih značilnosti islandskega konja, poleg vzdržljivosti, je, da je sposoben zlahka nesti 1/3 svoje teže (na kilogram teže prekaša v moči vecino ostalih konjskih pasem za 1,6 krat!).

Trenirati se jih začne šele po četrtem letu starosti. Dosežejo visoko starost od 35 do 40 let, večinoma jih lahko jahamo celo do 30. leta starosti.

TEČAJ JAHAČ ISLANDSKEGA KONJA

DRIKS v sodelovanju s Slovenskim Nacionalnim Centrom za Islandske Konje-Prestranek vabi vse lastnike in jahače islandskih konj na prvo izvedbo programa za pridobitev naziva: JAHAČ ISLANDSKEGA KONJA.

IZOBRAŽEVANJE

Znanje jahača in ujahanost konja sta zelo pomembna za kvalitetno in varno ježo. Ne glede na jahalno panogo in ne glede na to ali gre za rekreativnega jahača ali tekmovalca, vedno mora bit poskrbljeno, da je ježa tudi za konja prijazna, ter da s svojim ravnanjem konju ne zadajamo bolečine ali kakorkoli drugače rušimo njegovega psiho-fizičnega ravnovesja.

Zaradi specifičnosti hodov (diagonalnost in lateralnost) in drugih karakteristik, ki jih imajo islandski konji, se učenje jahanja islandskih konj v veliki meri razlikuje od učenja klasičnega (dresurnega) jahanja. Ravno zato smo v Sloveniji začeli vzpostavljati program (Jahač 1 in jahač 2) prirejen za islandske konje.  Program izobraževanja bodo lahko vodili le strokovno usposobljeni inštruktorji, ki imajo opravljen tudi izpit za inštruktorja jahanja islandskih konj, ki temelji na FEIF-ovih izobraževalnih smernicah (FEIF Education Matrix). Ker se v Sloveniji še vzpostavlja izobraževalni sistem, tovrstnih inštruktorskih kvalifikacij pri nas še ni mogoče pridobiti, zato  se upoštevajo kvalifikacije, ki jih slovenski inštruktorji pridobijo v tujini. Seznam slovenskih inštruktorjev jahanja islandskih konj, ki imajo za poučevanje ustrezno znanje in veljavno kvalifikacijo je objavljen na spletnih straneh.    

DRIKS, kot član mednarodne zveze islandskih organizacij FEIF, si prizadeva za vzpostavitev nacionalnega izobraževalnega programa, ki bo temeljil na poenotenih FEIF-ovih smernicah in hkrati upošteval nacionalna pravila, ki veljajo na področju konjeništva v Sloveniji. Da bi bil sistem izobraževanja za islandske konje kar najbolj strokoven in domišljen, je bila v okviru društva formirana komisija za izobraževanje.