Nagovor predsednice mag. Polone Rifelj na redni letni skupščini KZS

Spoštovani člani, članice, delegati in delegatke!

 

Pozdravljeni in hvala za vašo udeležbo.

Za nami sta dve leti v tem mandatu, ki ju je vse preveč zaznamovala epidemija. Sedanja sestava organov strokovnih svetov ter upravnega odbora, smo kandidirali na volitvah kot ekipa, skupaj, z obljubo, da se bomo trudili delati dobro za konjeništvo, da bomo zaustavili neupravičene odtoke denarja, poskrbeli za zakonito porabo sredstev ter poskrbeli za poslovno in finančno konsolidacijo zveze, ter pripravili predlog novega statuta. Kakorkoli že, pa je izjemno težko vedno zadovoljiti vse in vsakogar, še posebej pa uskladiti interese različnih stuktur, tekmovalnih klubov, šol jahanja, inštruktorjev, vseh disciplin in še se koga  in česa se najde.

Naj se najprej dotaknem časa epidemije, ki je bil čas težkih trenutkov, frustracij ter nezadovoljstva na vseh področjih. Kljub mogoče drugačnemu vtisu smo tedensko sodelovali z OKS ter pripravljali predloge izjem za izvajanje treningov v konjeništvu, ki so se nato usklajevali na ministrstvu. Žal nismo bili nič uspešnejši od drugih športnih panog, saj so bile usmeritve s strani države vseskozi za vse enake. Na to temo sem imela sestanek tudi v kabinetu predsednika vlade, pri državnem sekretarju Marjanu Dolinšku, ki pa je zgolj pozival k potrpežljivosti ter umirjanju stanja na terenu. Po vsem tem lahko samo upamo, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.

Če se vrnem na začetek. V prvem letu smo sanirali finance, odpisali preko 20.000 eur neizterljivih sredstev iz pred več let, v večji meri je šlo je za sponzorske pogodbe,  ki niso bile nikoli realizirane in so bremenile finančne izkaze. Prav tako smo v prvem letu povečali prihodke iz sponzorskih in donatorskih sredstev iz 3.000 na 22.000 eur, žal pa s tem trendom nismo uspeli nadaljevati v letu 2020 zaradi epidemije. Proračun Konjeniške zveze Slovenije smo v prvem letu dvignili iz 218.000 eur in 20.000 minusa na 238.000 eur in zaključili s pozitivnim rezultatom.

To se je žal prav tako obrnilo v preteklem letu, ko so prihodki padli  za več kot 30 odstotkov. Zmanjšali so se predvsem iz naslova prihodkov iz Fundacije za šport in sicer za polovico, iz ministrstva za šport prav tako za polovico, vsi projekti FEI solidarity so bili odpovedani s strani FEI, zato ni bilo nobenih prihodkov iz tega naslova, vendar to posledično ni vplivalo na poslovni rezultat, ker na drugi strani niso nastali nobeni stroški. Naproti smo stopili strokovnim kadrom in prilagodili podaljšanja licenc. Posledično je to za zvezo pomenilo zmanjšanje prihodkov iz naslova kotizacij za polovico in sicer iz nekaj manj kot 40.000 eur na dobrih 19.000 eur. Prihodki iz naslova sponzorskih in donatorskih sredstev pa so padli iz nekaj manj kot 22.000 na 5.500 eur.

Temu trendu smo morali prilagoditi tudi odhodke, ki pa smo jih uspeli znižati za polovico. Znižali smo stroške storitev, za skoraj 30 odstotkov, stroške dela za polovico, zadržali smo dotacije klubom, ki so padle zgolj za 10 odstokov, čeprav je bilo tekem precej manj. Leto smo tako zaključili z nekaj več kot 153.000 eur prihodkov, kar pomeni, da so se prihodki znižali za 36 odstotkov, zato je znašal presežek odhodkov nad prihodki nekaj več kot 23.000 eur. Kljub temu, to ni obremenjevalo poslovanja, saj smo bili vseskozi likvidni.

V nasprotju s sistemom financiranja disciplin v preteklosti, smo zavzeli stališče, da se namensko pridobljena sredstva s strani države porabljajo izključno v skladu z zakonom in za to, za kar so bila pridobljena. Trenutno lahko KZS kandidira zgolj za sredstva v disciplinah preskakovanja ovir in dresure, dokler ne bomo uredili priznanja statusa drugih disciplin.

Kljub temu, je UO zavezel stališče, da KZS solidarno ostalim disciplinam zagotovi del sredstev iz prihodkov licenc (večinoma gre za prihodke iz naslova preskakovanja ovir) za organizacijo državnih prvenstev, saj je to eden izmed pogojev, da bomo lahko čez štiri leta ponovno poskušali doseči priznanje s strani OKS in s tem možnosti financiranja. Lani so DP izvedli v vseh disciplinah, razen v reiningu.

V letošnjem letu bomo s strani države prejeli kar 34 odstotkov več denarja kot lani. Vse skupaj smo lani prejeli nekaj manj kot 27.000 eur, letos lahko računamo na skoraj 37.000 eur. Od tega za delovanje zveze nekaj manj kot 5.000 eur, za mednarodne članarine 1.000 eur, za dresuro 5.700 eur, za preskakovanje ovir 14.800 eur, za pripravo aplikacij SKA nekaj več kot 3.000 eur, prav toliko za registracijski sistem FEI – KZS, ter 3.200 eur za projekt Dan kobilarne Lipice. Kot sem že omenila, smo v uspeli državni kategorizacijski sistem dopolniti za konjeništvo v tej smeri, da bomo naslednje leto lahko računali na dodatnih 30.000 do 50.000 eur. Kljub temu delo na tem področju še zdaleč ni končano.

V lanskem letu je nekaj športnih zvez prekinilo pogodbe o vodenju računovodstva z Olimpijskim komitejem Slovenije. Med drugim smo zaradi veliko pritožb naših članov o neusklajenosti evidenc tudi mi najeli drugi računovodski servis, s katerim smo na novo definirali stroškovna mesta ter ustrezneje ter v skladu z zakonom opredelili davčne stopnje, kar se že odraza pri nižje obračunani odmeri davka.

V tem trenutku imamo na računu 45.000 eur, kljub temu, da še nismo prejeli nakazil s strani ministrstva in s strani fundacije, prav tako pa še nismo izdali računov članom za članarine iz naslova katerih se načrtuje okoli 20.000 eur prihodkov, ki se namenjajo za delovanje pisarne in stroške dela.

Vem, da trenutno poteka na terenu lobiranje za znižanje članarine. Vsekakor je to odločitev članstva. Trenutno na KZS nimamo zaposlene nobene osebe. Za delo v SKA dobi 1000 eur bruto nadomestila Leda Selan, ter 1000 eur bruto Rok Vadnjal za delo generalnega sekretarja. Že skoraj eno leto pisarna deluje brez zaposlene tehnične sekretarke, saj smo želeli čim več privarčevati na stroških dela v času epidemije. Pri budgetu 150.000 eur si žal ne moremo privoščiti strošek dela tehnične sekretarke v višini 34.000 eur.

V kolikor članstvo želi boljšo in trajnejšo uslugo v pisarni, bomo slej ko prej morali ponovno nekoga zaposliti, to pa je seveda povezano s plačilom članarin. V kolikor se boste odločili za znižanje in vseeno želeli nekoga v pisarni, bomo to morali črpati iz denarja namenjenega športu in povračilom klubom, to je iz športnih licenc. V tem primeru so to ponovno sredstva iz preskakovanja ovir ter nekaj iz dresure. Vse ostalo delo na KZS se opravi voluntersko, tudi brez vsakršnih povračil stroškov, kot so kilometrine ali dnevnice. To velja za vse člane organov zveze, za UO ter vse funkcionarje z mano na čelu.

Zahvalila bi se rada vsem članom sveta SKA, ki delajo na izobraževanju in sicer predsedniku Robiju Skazi iz KK Velenje, Tajdi Bosio iz Centra konjeniškega športa iz Celja, Francu Slaviču iz KK Titani, Mihaelu Kovačiču iz KK Karlo Maribor ter Mateju Bertonclju ter Ledi Selan, ki zastopata KK Stožice.

Veliko dela je bilo opravljenega na delu SKA, veliko dela pa je še pred njimi. Zavedam pa se, da urejanje zadev večkrat vodi tudi v nezadovoljstvo nekaterih članov. Kot predsednica sem vseskozi zagovarjala delo in odločitve strokovnih organov zato se zavedam, da sem posledično tudi tarča kritik. Naj se dotaknem samo nekaj najbolj perečih.

Odločitev, da lahko naše programe izvajajo in tržijo samo naši člani smo sprejeli na predlog članov KZS, ki ga je podprl svet SKA ter UO. S tem smo želeli doseči večji pregled nad tem, kje in kako se izvajajo programi in pod imeni katerih jahalnih šol. Jahalnim šolam bi želeli dati večjo vlogo, saj so gonilo in zibelka športne baze. Zato je v pripravi dokument ocenjevanja jahalnih šol in pokala jahalnih šol, s katerim bi jih še bolj vključili v delovanje zveze. Tako bi dopolnili tekmovalni sistem, za jahalne šole pod okriljem KZS pa bi pripravili posebne promocije z ozaveščanjem populacije, da te šole delujejo pod strokovnim vodstvom krovne panožne zveze. Iz tega se odpira veliko možnosti za nadgrajevanje produkta jahalnih šol, kot je izdaja enotne brošure s predstavitvami posameznih šol, posebne promocije in podobno.

Nekaj podobnega je trenutno akcija »Na konju v novo šolsko leto«, v katero smo želeli vključiti čimveč članov. Zadnji dve leti smo dobili odobreno sofinanciranje s strani fundacije za šport v višini 3.800 eur, zveza pa je zraven namenila še skoraj enkrat toliko. Vsi sodelujoči so s strani zveze prejeli nakazilo v višini 200 eur, ostalo je predstavljal strošek promocije, ki ga je krila zveza iz lastnih sredstev. Letos žal za to fundacija sredstev ni odobrila in se bomo morali odločiti v kolikor s tem projektom nadaljevati, če seveda za to obstaja interes članstva.

Pred kratkim sem prejela kritično sporočilo tekmovalke iz dresure, glede citiram »katastrofalnih seminarjev«, kljub temu, da se sama ni nobenega udeležila.  Vseeno moram tukaj povedati nekaj v zagovor dela članov SKA. Zaradi epidemije ter vseh mogočih prepovedi, smo bili tudi mi prisiljeni odpovedati vse tuje strokovnjake, s katerimi smo bili dogovorjeni za izobraževanja. Seminarje smo morali izvesti po zakonu, zato smo vsem udeležencem polovico obveznosti za podaljšanja tudi spregledali. Seveda nam je v interesu, da se znanje nadgrajuje, ter da pripravljamo kar se da kakovostna izobraževanja, saj nam lahko le znanje omogoči napredek. Zato tukaj na tem mestu zagotavljam, da se bodo na tem področju zadeve vrnile normalo ter se še nadgradile. Seveda pa je vse povezano s finančnimi sredstvi.

Vprašanje zavarovanja strokovnega kadra. Gre za najbolj bolečo spremembo, ki smo jo večkrat pojasnjevali, pa vendar informacija očitno še ni prišla do vseh članov. Iz naslova zavarovalne police je zavarovalnica izplačala preko 120.000 eur škod, nad katerimi zveza sploh ni imela pregleda. V letu poprej, so nam strošek zavarovalne police dvignili na 35.000 eur, vendar smo zaradi nekoliko spremenjenih pogojev ter krajšega časa zavarovanja ceno s kasnejšimi doplačili, uspeli znižati na nekaj manj kot 25.000 eur. V zadnjem letu pa nam zaradi izjemno slabega škodnega rezultata nobena zavarovalnica ni hotela niti izdelati ponudbe. Ves strokovni kader ter člani so bili o tem obveščeni, zavarovalnice pa so jim ponudile individualna zavarovanja.

Če se dotaknem še dela strokovnih svetov disciplin. Strokovni svet za skakanje, ki ga sestavljajo Primož Rifelj, Alenka Keršič, Tajda Bosio, Robi Skaza, Andrej Kučer ter Mihael Kovačič so vse odločitve sprejemali soglasno. Mnenja zanje velikokrat iščejo tudi izven sestave sveta, pri ostalih akterjih, ki delajo na področju njihove discipline.

Tako kot pri delu akademije stojim tudi za delom te strokovne skupine, saj to pomeni tudi za vsemi ostalimi, ki se dejansko s tem športom ukvarjajo in si želijo napredka discipline.

Posebej se želim zahvaliti posameznikom v strokovnih organih, ki opravijo največ strokovnega dela s prevajanjem, preučevanjem in spremljanjem sprememb mednarodnih pravil ter poskrbijo za gradivo, ki je podlaga za razprave ter implementacijo mednarodnih pravil v naš prostor.

Strokovni svet za dresuro deluje pod vodstvom Dore Markun, ki je v ekipo povabila Alenko Fetih, Stašo Kosler, Ladija Fabrisa, Janjo Ivančič, Barbaro Begojev, Vitala Trdana ter Nastio Vrčkovnik. Tudi tukaj bi se rada vsem zahvalila za njihov trud. Lani se je v mlajših kategorijah prvič celotna ekipa v dresuri udeležila EP. Še enkrat čestitke celotni ekipi. Tudi oni so v tem času morali sprejeli kakšno odločitev, ki komu ni najbolj odgovarjala ampak, pomembno je, da so jo sprejeli soglasno. Kasneje tudi s podporo večine članov UO.

Kot predsednica KZS je bil moj prvi cilj izpeljati priznanje vseh disciplin ter spremembe in dopolnitve obstoječih kategorizacij. Ker se pri priznanju disciplin preverjajo podatki za tekmovanja ter tekmovalce za pretekla leta, žal nismo zadostili pogojem v disciplini distančno jahanje, vožnja vpreg ter reinig. Eventing so nam priznali, ker je olimpijska disciplina in upam, da bo letos ob organizaciji prvega uradnega DP na tekmovanju nastopilo tudi nekaj tekmovalcev iz dresure ter preskakovanja ovir, saj se nam letos prvič odpirajo nove kategorizacije tudi v eventingu.

Smo pa dosegli nove kategorizacije pri preskakovanju ovir kar nam odpira nove možnosti za pridobitev več sistemskih sredstev že v naslednjem letu, ki se morajo nato namensko porabiti za vrhunski šport. To pomeni, da bomo med drugim lahko ponovno v Slovenijo povabili tudi vrhunske tuje strokovnjake za izobraževanje in treninge, hkrati pa bomo lahko tudi finančno krepkeje podprli naše vrhunske športnike.

Prav tako se zahvaljujem vsem, ki se trudijo v strokovnem svetu za vožnjo vpreg, Bojanu Poljšku, Mihi Tavčarju, Klemnu Turku, Igorju Ujčiču Vrhovniku ter Rebeki Grabar. V eventingu Domnu Vivodu, Alenki Bek Lauko, Roku Berniku, Aljoši Višnjarju ter Dejanu Strgarju. V distančnem jahanju Heleni Okorn, Davidu Hočevarju, Gregorju Pintarju, Goranu Čaliču, Urošu Brečko Strnadu, Urbanu Prešernu, Petru Prešernu ter Igorju Hočevarju, ki so uspešno izvedli državno prvenstvo ter Zdenku Zobavniku za vodenje strokovnega sveta v reiningu, kjer sodeluje s Andrejem Zrimškom, Blažem Nemaničem, Galom Grahljem, Juretom Ponikvarjem,  Marjanom Flajsem in Igorjem Rozmanom. Ti strokovni sveti so imeli manj aktivnosti kot prej omenjena, kljub temu pa so posvečali veliko časa urejanju statusa disciplin za kar se jim zahvajujem.

Vsekakor je pred temi strokovnimi sveti še veliko dela, da vzpostavijo tekmovalni sistem v vseh starostnih kategorijah, se povežejo s klubi, da pridobijo nove tekmovalce ter pripravijo izhodišča za klube, da bi se odločila razvoj teh disciplin ter vzgojo novih tekmovalcev.

Obžalujem, da za te dicipline ni bilo nikoli v preteklosti sproženega postopka priznanja, saj smo s tem veliko zamudili. Pri priznanju ne gre samo za možnosti pridobivanja sredstev temveč tudi za priznavanje kategorizacij tekmovalcem ter vzpostavitev priznanih izobraževalnih programov pod okriljem SKA, ki jih ministrstvo odobri šele, ko se doseže priznanje discipline s strani OKS.

Ne glede na to, da za te discipline ter reprezentance ne moremo pridobiti sistemskih finančnih sredstev, pa to ne spremeni dejstva, da lahko tekmovalci teh disciplin, ki bodo nastopali na mednarodni sceni na primerljivem nivoju tekmovanj kot nastopajo v preskakovanju ovir in dresuri, obravnavani popolnoma enako kar se tiče finančnih povračil s strani zveze.

Vsekakor nam mora biti vsem skupaj v interesu, še posebej vsem, ki te discipline gojijo, da poskušajo najti načine, da svoje discipline približajo klubom in ljudem, kateri le-teh še ne gojijo.

Posebej bi se rada zahvalila Kobilarni Lipica, ki nam je v zadnjih letih stopila naproti z velikimi koraki. Gre za pomembno infrastrukturo, kjer lahko s pomočjo zaposlenih v kobilarni organiziramo tekmovanja na najvišjem nivoju. Posebej pomembna pridobitev so nedvomno nove nastanitvene kapacitete, saj se nam tako odpirajo povsem nove možnosti sodelovanja, kot naprimer organizacija kakšnega evropskega prvenstva mlajših kategorij ali tekmovanja za svetovni pokal.

V tem času smo prenovili celostno podobo, podobo SKA, pripravili novo spletno stran ter uvedli nov spletni prijavni informacijski sistem. S tem smo avtomatizirali poslovanje ter razbremenili pisarno papirnega poslovanja, posledično pa tudi zmanjšali stroške. Večina članov je to sprejela dobronamerno, nekateri pa se še žal vedno srečujejo s težavami glede uporabe informacijske tehnologije. Tistim, je vsekakor je pisarna na voljo za vsa pojasnila in pomoč. Celoten strošek spletne strani ter celotnega informacijskega prijavnega sistema je znašal 6.000 eur.

K urejanju spletne strani ter objavljanju vsebin so bili pred meseci povabljeni vsi klubi, vendar žal ni bilo nobenega povratnega odgovora in interesa. Želela bi si, da bi člani soustvarjali celostno podobo konjeniške zveze, zato so vam ta vrata vedno odprta. Tudi na tem področju sem prejela kritike glede določenih objav. Res je, da letos s svojimi nastopi izstopa Urh Bauman. Nina Pangerišič pa je uspešno nastopala v finalu EU 25, zato je bilo več napisanega o njiju, kar je nekatere zelo zmotilo. Žal je pri športu vedno tako, da lahko medijsko pozornost pridobimo samo z nastopi na najvišjih nivojih in izjemno težko je bilo ponovno prodreti v medije. Ignoriranje njunih uspehov s strani krovne panožne zveze bi bilo izjemno nekorektno. Vesela sem, da so tudi nacionalni mediji prepoznali njune uspehe in o njima pisali, saj smo tako v očeh celotne slovenske javnosti pridobili večjo prepoznavnost, upam pa, da bo to vodilo k večjemu številu mladih jahačev ter morebiti tudi sponzorjev. Vas pa še vedno vabim, da se vključite ter med svojimi člani poiščete tiste, ki bi želeli tudi kaj napisati ter objaviti na spletni strani. Da ne bo prihajalo do dezinformacij, za urejanje spletne strani in pisanje člankov nimamo plačane nobene osebe, vse se dela voluntersko in brezplačno.

Ponovno sem vzpostavila povezavo z ministrstvom za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po sestanku z ministrom Jožetom Podgorškom na temo položaja rejcev športnih konj smo bili povabljeni v skupino za  pripravo strategije reje konj ter priznanja reje športnih konj v Slovenji. Ponovno bomo zanje pripravljali sezname tekmovalnih rezultatov kopitarjev, za kar bomo dobili tudi finančno nadomestilo.

Na Olimpijskem komiteju Slovenije smo odprli vprašanje športnih disciplin v konjeništvu, saj se naš tekmovalni sistem ne more primerjati s drugimi športi zaradi preveč posebnosti. Posledica trenutne ureditve, ko moramo naše kategorije in rezultate umeščati v kategorije drugih športnih panog, kot je naprimer nogomet ali atletika s katerimi smo neprimerljivi, se kaže v podfinanciranju naše panoge s strani države.

Sama sem bila imenovana s Svet republike Slovenije za šport, kjer so me povabili v komisijo za infrastrukturo, komisijo za pravne zadeve ter komisijo za financiranje športa. Pripravljamo spremembe zakonodaje za financiranje letnega programa športa, financiranja Fundacije za šport ter na splošno politike financiranja in prioritet na področju športne infrastrukture. Vsekakor želim na vseh teh področjih zastopati interese konjeništva ter sistemsko urediti priznavanje našega tekmovalnega sistema.

Spoštovani delegati, spoštovane delegatke!

Ob koncu bi rada poudarila, da kljub temu, da je konjeništvo individualen šport, ne bomo uspeli v kolikor ne bomo delovali kot ekipa. Še vedno je v našem športu preveč pregovorno slovenskih vrlin, ki škodijo prav vsem in ne prinašajo nič dobrega. In še vedno je z izjemno lahkoto kritizirati od daleč, ne slediti argumentom hkrati pa zavračati sodelovanje.

Upam, da bomo, v kolikor želimo konjeništvo res vrniti na športni zemljevid Slovenije, končno sposobni prestopiti čez vse te ovire ter pričeti razmišljati drugače.

 

Hvala lepa

Mag. Polona Rifelj, predsednica Konjeniške zveze Slovenije